Vprvem desetletju po vojni so mladi v ptujski občini večkrat izrazili željo, da bi ustanovili svojo letalsko organizacijo. Kljub večkratnim poskusom in akcijam, so to svojo zamisel lahko uresničili šele konec decembra leta 1953, ko je skupina mladinskih aktivistov pri okrajnem in mestnem komiteju ZSM Ptuj ugotovila, da so tudi v mestu ob Dravi možnosti za uspešen razvoj in obstoj športnega letalstva.

nedeljo 30. maja 1954 so Mariborčani pripeljali na letališče Moškanjci dve motorni in dve jadralni letali. Ta dan je bil nekaj posebnega, saj se je zaradi dogajanja na letališču zbralo kar 3500 ljudi s Ptuja in okoliških vasi.Ustanovni občni zbor AK Ptuj je sprejel tudi nalogo, da se prične s takojšnjo gradnjo letalskega hangarja in da se ustanovi letalska šola.

Ko smo zgradili prvi hangar pa je bilo potrebno tega tudi napolniti. Novo ustanovljena letalska šola je bila zametek sedanjih motorne, jadralske in padalske sekcije. Člani so se šolali na lastne stroške. Za ustrezno usposobljenost kadrov smo začeli razvijati klubsko dejavnost po sekcijah.

Prvo letalo je naš klub dobil na letališču v Cerkljah. To je bilo letalo UT-2, ki smo ga imenovali kar Utka. Kmalu zatem pa smo dobili še trisedežno letalo domače proizvodnje KB Matajur. Obe letali sta klubu dobro služili za redno šolanje pilotov in za propagandne polete. Matajur-ja pa smo uporabljali tudi za potrebe padalskih skokov. Leta 1956 smo dobili še eno motorno letalo PO-2, ki je opravljal vrsto nalog in je bil resnično deklica za vse.

začetku sezone 1955 nam je glavni odbor Letalske zveze Slovenije dodelil še jadralni letali Rodo in Čavko. Si morete predstavljati solze radosti v očeh, ko smo božali Rodo, dvosedežno šolsko jadralno letalo, ali ko smo navdušeno vriskali ob vsakem lupingu, ki ga je napravila čavka. Za vleko smo preuredili stari avtomobil Horch, ki nam je služil dobri dve leti. Tako se je delo jadralske sekcije lahko začelo.

Tudi padalska sekcija je bila v polnem zagonu, saj so se tečaji vrstili eden za drugim, za skoke pa smo uporabljali vojaško transportno letalo Junker, ki ga je naši organizaciji v ta namen zagotovila Letalska zveza Jugoslavije. To letalo so lahko uporabljali vsi aeroklubi, ki niso imeli lastnih letal za šolanje padalcev.

Že leta 1954, se pravi v času takoj po ustanovitvi kluba, je postalo živahno tudi v modelarski sekciji, katere člani so že dosegali lepe razultate n državnih tekmovanjih. Na tem področju je tedaj delovalo kar 12 krožkov, v katere je bilo vključenih preko 700 aktivnih modelarjev.

eta 1966 smo ponovno začutili, da moramo nadaljevati tam, kjer se je zaradi težke nesreče leta 1955 naš razvoj nekako ustavil. Vedno več je bilo ljudi, ki so gledali na letalstvo kot na samoumeven del družbenega razvoja Ptuja in ki so imeli trdno voljo stvari voditi v pravo smer. Z izdatno pomočjo tedanjega TGA Boris Kidrič, današnjega Taluma, smo leta 1966 kupili letalo Libis- 180 in odprle so se nam zračne poti.

V Libisovi kabini smo prvič zaslišali tudi radijsko postajo, kar je pomenilo, da mora tudi radiotelefonija dobiti svoje mesto v učnem programu letalske šole. Zelo radi pa smo leteli tudi z dvema legendarnima letaloma Aero 3 in s prav tako dvema Kurirjema.

eta 1971 je pomenilo leto investicijskih vlaganj v AK Ptuj. Libis ni bil več kos vse večjim potrebam, zato smo morali kupiti moderno 6 sedežno Cessno. Precej je bilo postorjeno tudi na infrastrukturi letališča.

V tem času je bilo zabeleženih tudi nekaj velikih uspehov našega kluba na tekmovalnem področju, motorna sekcija je bila recimo leta 1976 po uspehih na prvem mestu v republiškem merilu.

naslednjih nekaj letih je klub postal bogatejši še za jadralna letala Blanik L-13, Jantar Std., ter DG 100 prispela pa so tudi težko pričakovana motorna letala Utva 75, Cessna 172, Cessna 152, Piper Super Cub in Citabria. Kasneje pa še jadralno letalo VUK-T in DG 300.

se od takrat v klubu vzgajamo nove generacije pilotov. V jadralni sekciji smo se odločili investirati v nakup vitla, za katerega se je izkazalo, da je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj našega kluba.