Od 14. do 20. junija sva se z Dejanom Filipičem odpravila kot pomagača Viktorju Bečanu na svetovno jadralno prvenstvo WGC v klubskem, standardnem in 15m razredu na Češkem. Prvi dan smo izkoristili za ogled Prage, čudovitega in zgodovinsko bogatega mesta, ki na vsakem koraku ponuja zanimivosti ter arhitekturne znamenitosti. Mesto me je resnično navdušilo in ogled priporočam vsakomur.
Fotografije najdete na tej povezavi: https://photos.google.com/share/AF1QipPRokhNnKa1-adkxx8UQXETLS-ZzIQS0Fv_6ZNL2Pj6o3xZ7IKCvTNujSfaiVHMhQ?pli=1&key=QjRZOFdDdFZhVElxc2l2R1RBaGEyZDFEbUtWcDBB
V nedeljo je bil za naju prvi dan na letališču. Vsak dan se je začel z obilnim zajtrkom, nato pa smo se odpeljali na letališče Tábor, ki je bilo od naše nastanitve oddaljeno približno 45 minut. Ob prihodu na letališče smo opravili briefing (vreme,steza v uporabi,…)- vsako jutro je bil na briefingu tudi safety briefing, kjer je predstavnik FAI opozoril na varnostne vidike letenja in morebitne nevarnosti, do katerih bi lahko prišlo pri tako velikem številu letal v zraku. Povedal je da je jadralno letalstvo lep športi in naj tako tudi ostane.Po briefingu je sledilo tehtanje jadralnih letal pred gridom, in nato smo se odpravili na grid, kjer je sledilo še zadnje poliranje letal.
V 1 uri in 10 minutah je bilo s pomočjo 12 vlečnih letal (7xDynamic, 2x zlin, 2x Robin in 1x Turbo Čmelak – edini tovrstni dvosed na svetu) v zrak povlečenih kar 115 jadralnih letal. Steza na letališču Tábor meri 1300 x 110 metrov, vendar ni povsem ravna, temveč nekoliko gričevnata, z grbinami. Grid je bil zelo lepo pripravljen – pokošen na kvadrate, tako da so piloti natančno vedeli, kam postaviti letala.
Ko so jadralna letala vzletela, smo imeli pomočniki kar nekaj časa – opazovali smo tekmovanje preko GlideAndSeek, si privoščili malico in klepetali. Na letališču so za preživljanje prostega časa omogočali uporabo odbojkarskega igrišča in manjšega bazena.
Po pristanku smo jadralna letala očistili, jih postavili na svoje mesto in pripravili za spanje do naslednjega dne.
V ponedeljek pa je sledil t. i. International Evening – večer, ko vsaka država predstavi svoje značilne jedi, pijačo ali pecivo. Dogodek je bil namenjen predvsem druženju, kar mi je bilo zelo všeč, saj tekmovanje ta dan ni bilo zgolj usmerjeno v rezultate temveč v druženje z ljudmi ki jih že poznaš ali pa jih spoznaš na novo.
Za prehrano v taboru je bil organiziran catering, ki je poskrbel za zajtrk, kosilo in večerjo, ter pijačo.
V pomoč na stezi,tehtanju,…so bili predvsem mladi člani kluba– pogosto jadralni piloti, podobno kot pri nas.
Zadnji dan smo še se vsi podpisali na velika platna na katerih so bile zastave pod njimi pa imena pilotov.
V taboru mi je bilo zelo prijetno. Spoznala sem veliko novih ljudi med drugim tudi Američanko in podpredsednico WSPA (Women Soaring Pilots Association), od katerih sem letos prejela štipendijo. Povedala mi je, da se vsako leto prijavi zelo malo žensk, zato spodbuja vse zainteresirane, naj se naslednje leto prijavijo – kar toplo priporočam vsem, ki jih zanima jadralno letenje.
Zelo mi je pomenilo, da sem lahko pomagala Viktorju Bečanu, ki je en dan osvojil 3. mesto v dnevnem tasku – iskrene čestitke!
Ta izkušnja svetovnega prvenstva mi bo ostala v nepozabnem spominu. Veliko sem se naučila o poteku tekmovanja, o dnevnih nalogah (taskih), organizaciji in dinamiki takšnih dogodkov. Spoznala sem veliko zanimivih ljudi iz celega sveta, stkala nova poznanstva in si pridobila dragocene izkušnje, ki jih bom zagotovo uporabila v prihodnje.
In z veseljem bi se na tak dogodek še kdaj vrnila.
Nika Cizerl
